Neža Zajc s svojo drugo pesniško zbirko, »Knjigo miniatur« Igla v mrku, pusti spregovoriti protislovne, narazen stremeče silnice sveta, znotraj katerih se najdeva, znotraj katerih se zgublja človekovo prebivanje, spričo končnosti, a z želom želje neskončnega, napoteno na neprestano premerjajoče, tehtajoče nastanjevanje razprtosti, na iskanje mere uravnoteženja, (če)tudi tistega brezmernega.