Slovenski filmski, televizijski in gledališki režiser, igralec ter pedagog Jože Babič (1917–1996) sodi med “najbolje varovane” skrivnosti slovenske kinematografije, saj je bilo njegovemu filmskemu opusu posvečene mnogo manj refleksije, kot bi si je dejansko zaslužil. Čeprav je leta 1981 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije in leta 1995 stanovsko nagrado Metoda Badjura za življenjsko delo, so zapisi o njegovi filmski ustvarjalnosti na straneh domačih filmskih revij redka dragocenost.
