Legenda o dobrih ženah se sama razglaša za polinodijo, tj. preklic, ideološki "popravek" avtorjevih prejšnjih del. Uvede jo obsežni Prolog, ohranjen v dveh različicah - zadnje besedilo, kot rečeno, v katerem Chaucer še uporabi konvencijo alegoričnega sanjskega videnja.
