Osrednje vprašanje, ki ga ameriški zgodovinar Alfred Crosby zastavi v Ekološkem imperializmu , je iskanje vzrokov za uspešnost evropskih izseljencev in njihovih potomcev v deželah, ki so tisoče kilometrov vsaksebi in prav toliko oddaljene od Evrope. Crosby te dežele poimenuje "Neo-Evrope", s čimer želi poudariti, da gre za replike matične celine. Zanje je značilno, da se kljub geografski oddaljenosti nahajajo v podobnih zemljepisnih širinah. Vse so večinoma v zmernih pasovih in imajo podobno podnebje, kar je bila že v izhodišču dobra osnova za uspešnost organizmov, ki so iz Evrope prečili morje in stopili na njihove obale. Pojasnjevanja uspeha evropske kolonizacije v Severni Ameriki, na jugu Južne Amerike, v Avstraliji in na Novi Zelandiji se Crosby loti z razkrivanjem ekoloških vzrokov: zanima ga vpliv rastlin, živali in bolezenskih klic, ki so jih prišleki iz Evrope hote ali nehote, vede ali nevede prinesli v nove kraje. S tem je v znano temo evropejskega odkrivanja sveta in kasnejše kolonizacije pritegnil nove razsežnosti.
