Ljudi, ki so gradili oli zgolj spremljali gradnjo Bohinjske proge, že dolgo ni več. Redki so tudi njihovi potomci, ki so zrasli ob progi in jim je bilo železnico glavno pot v svet ter dobrodošel in dostikrat celo edini vir zaslužka no domačem pragu. Za večino ljudi tretje in četrte generacije, ki danes žive ob progi, po je »železna cesta«, ki se vije mimo njihovih domov, le še somoumeven del njihovega vsakdana. Malo oli skoraj nič več jih ne veže nanjo. Vsakdanjik krajev ob progi namreč že dolgo časo ni več uravnan po ritmu, ki go je nekdaj določal tok vlakov. Življenje v dolinah Bače, Idrijce in Soče danes teče po povsem drugih in drugačnih poteh, ki se železnice le še poredko dotaknejo.
