Pariška komuna ostaja ravno po zaslugi Karla Marxa še naprej duhovni izziv: sistematičen upor ljudstva zoper tlačenje, zoper koruptno, tatinsko oblast. Vedno znova se izkazuje, na kakšna podla dejanja je pripravljena oblast, brž ko je soočena z upiranjem ljudstva. Več kot očitno je tudi, da nobena nacionalna emancipacija več ne zakrije dejstva, da se mezde določajo po načelu, na katero je opozoril že Marx: da »kapital nima domovine«. Seveda pa ima center in periferijo, in v globalizaciji se to čuti zelo otipljivo, posebej močno na ceni »delovne sile«.
