V zgodbah, spominih, odnosih, tradicionalnih znanjih, narečjih in drugih elementih snovne in nesnovne dediščine lahko iščemo številne priložnosti in poti k sočutnemu, kakovostnejšemu, pristnejšemu in trajnostnemu življenju v sedanjosti in prihodnosti. Ohranjanje in interpretacija edinstvenih kulturnih in naravnih prvin iz preteklosti nista le v rokah strokovnjakov iz dediščinskih institucij ali raziskovalnih centrov, temveč tudi v rokah civilne družbe, med katere uvrščamo tudi otroke in mlade.