Vsi ljudje smo kdaj radi povsem sami, si morda občasno napačno razložimo namere drugih, smo do sebe (preveč) zahtevni ali smo v odnosu ljubosumni. Vse to se smatra za del normalnega vedenja. Kadar pa takšni pojavi predstavljajo vztrajen in prevladujoč vzorec našega doživljanja, ki pomembno ovira naše vsakdanje funkcioniranje ter odnose z drugimi ljudmi, začnemo govoriti o osebnostnih motnjah.
