Boani so Bojanovi koani. Na minimalistično obliko zvedene izjave so seveda specialnost vzhodnjaških meditativnih praks, mariborska realnost pa nas sooča še z drugo možnostjo: da so v besedo skovani Bojanovi slogani. Ne bi moglo biti bolj različno eno od drugega, raztapljanje misli ali njeno ostrenje v puščico, ki hoče precizen zadetek in učinkovit odziv. Vmes je še aforistika, posebej ljubeče gojena med Slovani, ki so seveda morali dodati kanec žolčne parapesniške sitnobe v njen značaj. Vse skupaj posejnao med beležke, zaznamke, pesniške zasnutke, zrele ali že skoraj dozorele lirizme, opazke, prebliske, nastavke in modrovanja.
